Zgodba o treh pomarančevcih

Pred dosti leti, ko sem imela v nekem trenutku malo preveč denarja v žepu in bolj malo pameti oz. znanja v glavi, sem v eni fensišmensi knjigarni sredi LJ kupila knjigo z vzorci za vezenje s križci. S knjigo samo takole na prvo oko ni nič narobe. Prva polovica je polna lepih fotografij, v drugi so dobri načrti. Problem je v tem, da fufa, ki je "prevajala" knjigo (jako se je prepotila, glede na to, da so notri same slike, mislim, da je bil podlaga nemški prevod japonskega originala ali nekaj takega), ni preverila ali ni vedela ali je sploh ni zanimalo, če se pri nas dobijo prejice francoskega proizvajalca DMC. Znakci iz načrtov so namreč imeli v legendi kot razlago samo številke, nad katerimi je pisalo DMC. Takrat sem pač mislila, da gre za neko nemško kratico, ki pomeni "prejica" ali nekaj podobnega. Bila sem pa še tako nevedna oz. naivna, da sem mislila, da v vseh pozamentarijah tega sveta prodajajo prejice z istimi številkami barve.
Vsa navdušena sem se odločila, da se bom lotila vijoličastih in rumenih mačeh. Izpisala sem si številke prejic in se odpravila v najbližjo trgovino s šivalnim priborom. Gospa tam mi je pokazala "katalog" z vzorčki in številkami. Tisti dan nisem nič zapravila, domov sem šla jezna sama na sebe.
Številke na mojem listku so bile tromestne in štirimestne. V katalogu v trgovini pa so bile vse številke barv tromestne in še tiste, ki so se ujemale z mojimi, niso označevale pravih barv.
To je bilo pred ohoho leti in od takrat sem se marsikaj naučila. Npr. da obstajajo različni proizvajalci prejic, ki imajo vsak svoje oznake barv. Da se številke ljubic iz zagrebškega Unitasa razlikujejo od številk že omenjenega DMCja ali ameriškega Anchorja, o katerem se po forumih tudi veliko govori. Da ima Unitas zelo omejeno paleto, nekatere barve pa niso najbolj obstojne (jih imam pa še zmeraj rada!). In da se DMCjevih prejic pri nas ne dobi. Tudi na Hrvaškem ne (to je meni še najbližje pojmu "tujina").

Kaj sploh je DMC?!
DMC (= Dollfus, Mieg & Cie.) je francoska tekstilna firma, ki izdeluje in prodaja zelo širok spektar izdelkov za prosti čas oz. ustvarjanje. Blago, sukance od a do ž, šivanke, škarje, knjige, vzorčne karte, kompleti (vzorčna karta+blago+cvirn) ... Ni da ni. Ustanovljena je bila konec 18. stoletja v Alzaciji, se mi zdi. Vse kar nastane pri njih, naj bi bilo zelo dobre kvalitete.
Jaz to vse verjamem, ker če ni bi bilo res, se ne bi obdržali tako dolgo. Baje da obstajajo tudi DMC Made in China, samo to ni to, mora biti Made in France. In vezilje, ki dajo kaj nase, morajo imeti vse DMC (ali Anchor, če ne gre drugače), tudi njihovo škatlo za šivanje, drugače nimajo kaj iskati v spodobni družbi.

Ok, da ne bom zdaj tukaj otresala jeze na snobinje iz veziljskih krogov, da nadaljujem zgodbo o treh pomarančevcih.
Kje sem ostala ... Malo sem se umirila in po nekaj dneh šla na lov za 4 različnimi odtenki vijoličaste in 5 rumene barve. Če že ni trapastih DMCjev (to je bilo še pred razmahom spletne prodaje), so bile tudi ljubice dobre. Potem iz mačeh ni nastalo nič (mogoče kdaj v prihodnosti), ne vem, zakaj sem se jim odpovedala. Vijoličaste in rumene prejice se mi še vedno valjajo po hiši. Sta mi pa padli med ostalimi vzorci v knjigi v oči dve drevesi - pomarančevci v cvetu in pomarančevci z zrelimi pomarančami. Ker mi rožnata ni posebno pri srcu, sem se odločila za zadnje. Zbrati sem morala 4 odtenke oranžne, 4 zelene in 4 rjave, načrti so bili kot sem že povedala, zelo dobri, imela sem tudi kos leakrila in nastalo je tole:








Muke so se splačale in še naučila sem se nekaj. Od takrat vedno pazim, kakšna navodila so v knjigah o vezenju, ki jih nameravam kupiti. Nekatere imajo samo številke, druge tudi opis barve. npr. "baby-pink" (mislim, da je to zelo nežna rožnata) ali "lemon green" (to mi verjetno ni treba prevajati) ali "aubergine" (to je barva jajčevca, zelo temna vijoličasta).
Od tistega časa sem si celo nabavila par prejic DMC. Ne morem ravno reči, da sem impresionirana. zato še vedno ležijo v isti embalaži, v kateri sem jih kupila, zakopane v predalu s cvirnom.