S
kvačkanimi šali imam kar nekaj izkušenj. Khm, ja. Prvega sem se lotila v
osnovni šoli, naredila sem ga mogoče 15 cm, robovi so šli vedno bolj noter,
mentorica ročnodelskega krožka pa ni in ni znala povedat, kaj delam narobe
(lahko bi ji jaz povedala, samo takrat nisem vedela, da to, kar delam, ni v
redu ). Drugega sem celo končala, pa nikoli
nosila. Bil je rožnate barve s črnimi podolžnimi črtami, imel je
tudi resice in velike luknje. Tak fini babji šal, primeren za barbiko,
nikakor pa ne za v šolo pozimi. Nekega dne sem ga razparala in volno
uporabila za kvačkano odejo.
Pred
par leti so se veliko nosili dolgi volneni šali, prečno črtani, v raznih
barvah. Jaz ne vem, kje so punce te šale takrat dobile, ker v trgovinah, kjer
sem jih jaz iskala, so imeli samo tiste tenke, rahlo kosmataste, ali pa po
dolgem črtane (made in china, imam tudi enega takega). Verjetno so imele doma
stare mame ali mame, spretne s pletilko. No, jaz tega nimam več in takrat nisem znala plesti. Znam pa kvačkat. Nekega dne mi je bilo dovolj slinjenja
in sem kupila nekaj klobkov volne raznih barv in se lotila dela.
Načrt
je bil narediti šal s poprečnimi črtami, zemeljskih barv. Se pravi nobene
modre, nobene roza ali zelene ali živo rumene. Prehod med barvami ni ravna
črta, ker to se mi je zdelo preveč gemajn. Barvna shema, ki je nastajala
sproti, naj bi se na sredini obrnila. Prvotno so bile zamišljene
tudi resice, ampak temu sem se kasneje odpovedala, ker je volna takšna, da se
nekoliko cufa na koncih. Ampak je tudi tako v redu, se vsaj ne zatikajo v zadrgo.
Minila
je ena zima, pa druga in tretja ... verjetno tudi četrta, ker sem vmes malo
izgubila občutek za čas ... šala pa še nisem imela. Vrečko z volno in prvimi 50
cm šala sem prestavljala sem in tja. Nekaj ni bilo časa, nekaj sem
imela druge interese. Medtem so nehali delati volno zelo posebnega
zlatasto-rjavo-zelenkastega odtenka. Se pravi, da se mi je barvna shema podrla.
In pozabila sem, kako sem izvedla cikcak prehod med barvami, zato je na enem
koncu drugačen kot na drugem.
Kakšni dve leti nazaj sem se ga resno lotila ... IN tudi končala, malo pred novim letom.
Nikoli ga nisem zares nosila. Je dolg in topel, ampak precej težak in trd. Zaradi tega si ga ne morem oviti okoli vratu, kot se šika. Nekega dne, verjetno v jeseni, ga bom resno vzela v roke , ga razparala in naredila pleten šal.
Ni komentarjev:
Objavite komentar